Kako nastaja biomasa

Celična struktura rastlin nastaja v kemični reakciji, ki jo omogočajo sončna energija, minerali, voda in ogljikov dioksid. Sončna energija ostane vezana v rastlini, dokler se le ta ne razkroji ali zgori, za vezavo pa se porabi cca 0,1% celotne energije, ki jo sonce seva na zemljo. Če bi to energijo preračunali v energijo premoga, bi ta ustrezala 200 milijardam ton premoga. Za primerjavo, svetovna poraba energije v letu 1992 je bila, ponovno preračunano v premog, 11 milijard ton premoga.

Ogromne količine CO₂, ki so bile milijone let vskladiščene v fosilnih gorivih pod zemeljsko površino (šota, premog, nafta, plin in drugi), se sedaj pri kurjenju intenzivno sproščajo, v relativno zelo kratkem času. Take obremenitve s CO₂ so prevelike za ravnotežje v ozračju, posledice pa so ogrevanje ozračja, klimatske spremembe, pogostejši viharji, mile zime ter topljenje arktičnih zalog ledu.

Ob umnemu izkoriščanju gozdov (ogromne površine tropskih gozdov izginja dan za dnem), bi zagotovili vso energijo, ki jo človeštvo potrebuje, ne da bi vplivali na ozračje in učinek tople grede. Količina CO₂ ki se sprošča pri izgorevanju biomase (lesa) je enaka količini CO₂, ki bi se sprostila pri razpadanju (gnitju) v naravi. Sproščeni CO₂ pa bi se ponovno izkoristil pri tvorbi novega lesa in rastlinja. Naravni krožni pr^oCes bi bil tako ponovno zaključen, kot je bil zaključen pred pričetkom industrializacije.

Na vrh